jávni uslúžbenec♦
Oseba, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Pod javni sektor spadajo državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.
Angleško: civil servant
● Javni uslužbenci morajo delovati tako, da obdržijo zaupanje vseh vlad in da ob zamenjavi vlade vzpostavijo enak zaupanja vreden odnos.
● Posebni svetovalci lahko medijem predstavljajo ministrove poglede glede posamezne vladne politike z določeno stopnjo politične vpletenosti, ki ni mogoča za ostale javne uslužbence.
sbz0 SBZ2
[napredovanje, status, delo] več...
○ Odločitve o zaposlovanju in napredovanju javnih uslužbencev so od vlade povsem neodvisne in temeljijo na dveh osnovnih pravilih
○ ne smejo igrati nobene vloge pri ocenjevanju, kaznovanju, nagrajevanju in napredovanju javnih uslužbencev.
○ Posebni svetovalci imajo začasen status javnega uslužbenca, saj so imenovani pod določili tretjega člena Civil Service Order in Council.
○ Kljub temu, da imajo status javnega uslužbenca, pa ne izpolnjujejo nekaterih karakteristik in zahtev javne službe.
○ Čeprav se delo tovrstnega javnega uslužbenca plača iz javnih sredstev (in to ne iz dela, ki je namenjen strankinemu sistemu), se tiskovni predstavnik pogosto identificira s politiko svojega delodajalca - predsednika vlade.
○ Kodeks opredeljuje, da morajo javni uslužbenci svoje delo opravljati "strokovno, vestno, nepristransko in kakovostno, pri tem pa upoštevati le javni interes in konkretne okoliščine primera", ter druga določila, ki se nanašajo na opravljanje dela javnih uslužbencev.
→
državni uslužbenec →
javna funkcija →
vladni uslužbenec
Gigafida
,
KoRP