láična jávnost♦
Skupina ljudi, ki ne pripada neki specifični strokovni javnosti in jo pogosto lahko enačimo s splošno javnostjo.
Angleško: lay public
● Zato je nujno potrebno, da za vsako lokacijo posebej ugotovimo, kateri so tisti dejavniki vpliva na družbeno sprejemljivost, ki so za laično javnost v danem trenutku najbolj pomembni.
● Pri tem mislimo predvsem na različne stopnje tveganja in druge "neugodnosti", ki jih v zvezi s projektom zaznavajo na eni strani predstavniki laične javnosti in na drugi strokovna ter politična javnost in ostali odločevalci.
pbz0 in/ali SBZ0
[strokovna] več...
○ Na ravni makrodružbenih dogajanj lahko govorimo o splošnem mednarodnem trendu gibanja k partcipatorni demokraciji in o naraščanju možnosti za sodelovanje laične in strokovne javnosti v procesih političnega odločanja.
○ Ker proračunskih sredstev nikoli ni dovolj, vlada med proračunskimi uporabniki negotovost glede dodelitve sredstev za prihodnje programe, zato je utemeljeno pričakovati, da bodo tudi komunikacijski projekti vedno bolj pogosto pod kritično presojo strokovnih, pa tudi laičnih javnosti.
sbz0 SBZ2 [
participacija]
več...
○ I. faza participacije laične javnosti: delavnice za identificiranje problemov, ki jih imajo prebivalci z bivanjem v Ljubljani; delavnice vodijo usposobljeni i moderatorji
○ II. faza participacije laične javnosti (ob strokovni javnosti in interesnih skupinah): konkretni predlogi / nastavki za reševanje v I. fazi identificiranih problemov
[
predstavnik]
več...
○ Pri tem mislimo predvsem na različne stopnje tveganja in druge "neugodnosti", ki jih v zvezi s projektom zaznavajo na eni strani predstavniki laične javnosti in na drugi strokovna ter politična javnost in ostali odločevalci.
○ da je prehajanje znanja med strokovno/ekspertno in laično javnostjo močno odvisno od stopnje interesne in osebne vpletenosti predstavnikov laične javnosti v problem (potreba po menjavi znanja torej ne nastaja med javnostjo ekspertov, ampak med laično javnostjo (era amaterskih strokovnjakov po teoriji socialnih reprezentacij Sergeja Moscovicija)
[
odziv, mnenje]
več...
○ Svojo kritiko utemeljujejo predvsem s tem, da naj bi model spodbujal dojemanje odzivov laične javnosti na tveganja kot brezpogojno iracionalnih in nepoznavalskih.
○ Kot smo ugotovili že v teoretičnem delu naloge, pa tudi odzivov laične javnosti (tako na nacionalni kot na lokalnih ravneh) ne moremo razložiti zgolj z aktivnostmi ARAO in medijskim pokrivanjem, povezanim z jedrsko problematiko nasploh ali še posebej z odlagališčem NSRAO, ampak moramo poleg tega upoštevati vsaj še: prevladujoče vzorce zaupanja ljudi v predstavnike različnih institucij (odločevalcev itd.) in institucije nasploh.
○ Doslej smo se ukvarjali predvsem s teoretično socialno psihološko razlago povečane potrebe po participaciji javnosti, to je posredovanju strokovnega znanja laični javnosti in pridobivanja mnenj laičnih javnosti o določenih zadevah, ki smo jo utemeljili predvsem s pomočjo sprememb v strukturah znanja in kroženja njegovih zalog.
○ makro raven, torej splošna družbenopolitična klima, še posebej v odnosu do okoljskih projektov, s katerimi je po mnenju laične javnosti povezana bolj ali manj visoka raven tveganja
→
laik
Gigafida
,
KoRP