organizacíjsko vedênje♦
Ravnanje organizacije v razmerju do njenih deležnikov.
Angleško: organizational behaviour
● Verjamemo, da je najbolj učinkovit način za upravljanje ugleda ali imidža blagovne znamke uporaba dvosmerne simetrične komunikacije, ki pomaga upravljati organizacijska vedenja, ki povzročajo slab ugled, in razvijati zaupne odnose s potrošniškimi trgi in javnostmi.
● Pearson trdi, da je ta komunikacijski proces ključ do poslovne etike, ker so prav v njem "utemeljene moralne resnice, ki oblikujejo organizacijsko vedenje".
sbz0 SBZ2
[refleksivnost, razsežnost, posledica] več...
○ Most med različnimi pristopi h komunikacijskemu menedžmentu je ponudil že Olasky (1989): strokovnjaki za odnose z javnostmi in komunikacijski menedžment bi morali pristopati h organizacijam s perspektive javnosti in pri tem skrbeti za refleksivnost organizacijskega vedenja ter njegovo legitimnost.
○ V ta namen pa je treba sprejeti, da odnosi z javnostmi, ki imajo "osrednjo vlogo v organizacijskem komuniciranju", prav tako "igrajo pomembno vlogo pri obvladovanju moralne razsežnosti organizacijskega vedenja".
○ Johnsonova kulturna mreža (str. 107) in Lewinova (1935) teorija polj sta koristni za razčlenitev mnogih razsežnosti organizacijskega vedenja.
○ Skrbijo pa tudi za posledice organizacijskega vedenja do javnosti in v njej, kot tudi do posebnih deležnikov.
gbz SBZ2 [
upravljati]
več...
○ Verjamemo, da je najbolj učinkovit način za upravljanje ugleda ali imidža blagovne znamke uporaba dvosmerne simetrične komunikacije, ki pomaga upravljati organizacijska vedenja, ki povzročajo slab ugled, in razvijati zaupne odnose s potrošniškimi trgi in javnostmi.
→
organizacijska teorija
Gigafida
,
KoRP