polítično komunicíranje♦♦
Komunikacijsko delovanje, s katerim se sporazumevamo o politično in drugih relevantnih vprašanjih v družbi. Zavzema torej vse vidike komuniciranja o politiki (lahko tudi v zasebnih pogovorih), kot tudi komuniciranje med politiki in državljani.
Daljša razlaga:
več...Komuniciranje med politiki in državljani je v obliki volitev in referendumov izraženo neposredno, večkrat pa politiki z državljani komunicirajo posredno – prek medijev. Politično komuniciranje s strani politikov opredeljuje tudi namenskost. Vsako sporočilo je namenjeno določeni javnosti oz. državljanom, ni spontano.
Angleško: political communication
● Za politični proces je torej bistvenega pomena ravno komuniciranje oz. t. i. politično komuniciranje, ki je v dobi množičnih medijev v najširšem smislu pretežno odvisno od odnosov z mediji.
● Trdi, da je politično komuniciranje komunikacijska vez vseh družbenih procesov, zato se mu zdi smiselno v komunikacijski znanosti opredeliti novo področje, ki se navezuje na omenjene vede, vendar pojav raziskuje interdisciplinarno in poglobljeno.
sbz0 SBZ2
[definicija] več...
○ V prejšnjem poglavju sem opisala politično komuniciranje, navedla nekatere definicije političnega komuniciranja, ki se med seboj sicer razlikujejo, opisala značilnosti tako političnega komuniciranja kot tudi političnega in vladnega jezika.
○ Tako sem našla več definicij političnega komuniciranja, odnosov z javnostmi, še posebno nedorečene so definicije vladnega komuniciranja oziroma vladnih odnosov z javnostmi.
[
teoretik]
več...
○ Teoretiki odnosov z javnostmi izrecno poudarjajo, da je temelj profesionalnih in etičnih odnosov z javnostmi, ki ga morajo vsi praktiki upoštevati, če želijo dobro sebi, profesiji in organizaciji, za katero delujejo, resnica; teoretiki političnega komuniciranja pa resnici ne namenjajo središčnega mesta.
○ Teoretiki političnega komuniciranja trdijo, da je političnost jezika odvisna od vsebine (glej Ferfila, 2002) in namena (glej McNair, 1995), ne pa od vira sporočila, kar pomeni, da političen jezik lahko uporablja vsak posameznik v trenutku, ko ima določen namen, vsebina sporočila pa je oblikovana tako, da pripomore pri uresničevanju tega namena.
SBZ0 in/ali sbz0 [
odnosi z javnostmi]
več...
○ V teoretičnem delu bom uporabila tudi metodo analize sekundarnih virov in metodo klasifikacije pojma vladnih odnosov z javnostmi glede na pojme politično komuniciranje in odnosi z javnostmi.
○ Izkazalo se je, da sta si politično komuniciranje in odnosi z javnostmi (ki jih opisujem z Grunigovim teoretičnim modelom simetričnih dvosmernih odnosov) v marsičem podobna, imata pa tudi kar nekaj očitnih razlik, med katerimi so dolgoročna usmerjenost, dvosmernost komunikacije in namen sporočila vsekakor najbolj očitne.
→
politična kultura
Gigafida
,
KoRP