situacíjska teoríja jávnosti♦
Teorija, ki temelji na predpostavki, da se javnosti oblikujejo okoli določenih vprašanj ali problemov, ki so posledice delovanja organizacije na ljudi.
Angleško: situational theory of publics
● Situacijska teorija javnosti ni edina oblika segmentiranja populacije, ki se uporablja v odnosih z javnostmi, je pa edini način segmentiranja, ki je bil razvit izključno za uporabo v odnosih z javnostmi (Verčič, 1995).
● Nekateri kritiki situacijski teoriji javnosti očitajo, da preveč poudarja organiziranost javnosti okrog problema ali žarišča in zanika nastanek javnosti okrog skupnega interesa ali deljenega izkustva, pozitivnega ali negativnega, v katerem imajo procesi medčloveške komunikacije osrednjo vlogo za razvoj ideološke drže.
Gigafida
,
KoRP
Dostopnost
Dostopnost