profesionalizácija♦
Proces, v katerem poklic pridobiva vse več lastnosti profesije, pa tudi institucionalizirani način priprave posameznikov na opravljanje poklicno usmerjenih organizacijskih nalog. Pri profesionalizaciji se vzpostavljajo norme in kvalifikacije za predstavnike profesije, skrbi se za vzpostavljanje in prenašanje znanj, potrjevanje sposobnosti ter urejanje odnosov.
Daljša razlaga:
več...Prvotno je veljalo, da profesije dosežejo status profesije prek več razvojnih faz procesa profesionalizacije. Wilensky je ta proces razdelil na več faz. Na osnovi potreb po določenem delu oz. storitvi se večje število ljudi začne polni delovni čas ukvarjati z zadovoljevanjem te potrebe. Sčasoma potrebujejo določeno usposabljanje; razvijejo se prve šole, ki zagotavljajo predpisano in vse bolj standardizirano usposabljanje. Vzpostavlja se korpus temeljnih znanj, ki temelji na teoretskih osnovah ter raziskovanju, zato se izobraževanje pogosto prenese na univerze in visoke šole, ki podeljujejo potrebna dokazila, ki so ponekod potrebna za vstop v profesijo. Oblikuje se profesionalna organizacija, ki skrbi za razvoj profesionalnih standardov, potrjevanje sposobnosti, nadzor na stroko, urejanje odnosov znotraj profesije in z drugimi profesijami. Zaradi konkurence oz. poseganja na delovna področja s strani drugih profesij poskuša praktike zaščiti s pomočjo licenc in akreditacij, ki potrjujejo njihovo ekspertno znanje in druge delovne kompetence. Zaščititi pa se želi tudi sama profesija; od države želi pridobiti zakonsko priznano zaščito profesionalne skupine, kar pomeni, da ji država prizna monopol za opravljanje določene dejavnosti. Profesionalna organizacija oblikuje kodeks profesionalne etike, ki predpisuje etične in moralne norme ter načela, ki naj bi jih praktiki upoštevali v odnosih z delodajalci, naročniki, med seboj in v družbi.
Kasnejše raziskave so dokazale, da lahko ta proces poteka drugače in v drugačnem vrstnem redu. Profesionalizacija določenega poklica je odvisna od področja, na katerem se pojavi, od potreb, ki jih posameznik lahko zadovoljuje, in od virov, s katerimi upravlja. Ne zgodi se sama od sebe, zanjo sta potrebna samozavedanje in samoorganizacija poklica.
Čeprav si številne profesije še vedno prizadevajo za profesionalizacijo svojega poklica, hkrati v družbi potekajo resne razprave o deprofesionalizaciji in derugulaciji poklicev. Formalizacija odnosov v delovnem okolju, instrumentalen odnos do dela, velika mobilnost, pocenitev delovne sile, upadanje števila profesionalcev, birokratski način organiziranja, vodenja in nadzora dela, prizadevanja za maksimiranje dobička ter vodenje, usmerjanje in nadzorovanje s strani ljudi, ki ne pripadajo profesiji, so pojavi, ki naj bi prispevali k t. i. deprofesionalizaciji poklicev. Uveljavljeni proklici in profesije naj bi izgubljali profesionalno moč, se notranje prestrukturirali ali celo izginjali.
Profesionalizacijo odnosov z javnostmi raziskujejo nekateri raziskovalci, a ostajajo večinoma na ravni ugotavljanja stopnje institucionalizacije stroke, neraziskane pa ostajajo pojavne oblike, stopnja razvitosti in posledice profesionalizacije za stroko ali organizacijo.
Angleško: professionalisation
● V prihodnost nas lahko popelje le profesionalizacija panoge, ki pa je neločljivo povezana z izobraževanjem in nenehnim strokovnim izpopolnjevanjem
● Etična zaveza dejavnosti, ki teži k profesionalizaciji, svojim praktikom narekuje dolžnost, da služijo tudi javnemu interesu in ne izključno interesu svojega naročnika.
→ profesija
→ profesionalec
→ profesionalizirati
→ profesionalna etika
→ profesionalni standard
→ profesionalnost
Gigafida
,
KoRP
Dostopnost