zasébnik, zasébnica
-a m (ẹ̑), -e ž (ẹ̑)
gostinstvo
Kdor ima lastna proizvajalna sredstva, ki jih uporablja in se s tem preživlja; v gostinstvu je zasebnik tisti, ki ima v lasti prehrambene in nastanitvene obrate in se ukvarja z gostinsko dejavnostjo.
○ Če potovalna agencija ne more zasesti vseh kapacitet, ki jih ima zakupljene, mora v dogovorjenih ali običajnih rokih obvestiti o tem gostinca in mu poslati seznam gostov, v obvestilu pa določiti rok, do katerega lahko hotelir oz. zasebnik apartmajev prosto razpolaga z zmogljivostmi (Zakon o obligacijskih razmerjih, 1978).
○ Na občino sta tako prispeli dve ponudbi za odkup: ponudba dosedanjega najemnika /.../, direktorja družbe Kreatur, ki je za hotel skupaj z izbranimi zemljišči ponudil 55 milijonov tolarjev, in ponudba zasebnice /.../ iz Črne na Koroškem, ki bi bila pripravljena za hotel odšteti 50 milijonov tolarjev.
Angleški prevod: private undertaking
Dostopnost
Dostopnost