bleščáti se -ím se TDe/Dg/Pr, nedov., bléščal
1. bleščáti se1(3) kdo/kaj iskrivo oddajati (komu/čemu) koga/kaj (v/na/pri kom/čem/kje) /od česa / v čem / s čim / kako/ , Sam1 — (Sam3) — (pSam5/Prislk): — /pSam2/5/6/Prisln/: Sam1|xN/Pvd ž–/+ abstr.–| + Glag|P+ T P–| (+ Sam3|z/yNd ž+|) (+ (p) ∩ Sam5/Prislk|yM/Rad ž–/+|) /+ p ∩ Sam2/5/6/Prisln|wNd|/ Rosa se blešči, Oko se blešči, (V očeh) se (ji) bleščijo solze, Okna se bleščijo /v soncu/ ; prim. kázati/kazáti se odbíjati se odsévati sijáti svetíti/svétiti se
2. bleščáti se1 kdo/kaj belo odsevati /od česa / v čem / s čim / kako/ , Sam1: — /pSam2/5/6/Prisln/: Sam1|xN/Pvd ž+/– abstr.–| + Glag|P+ T P–| /+ p ∩ Sam2/5/6/Prisln|wNd|/ Kuhinja se kar blešči /od snage/, Sonce se /nenavadno/ blešči, Breze se bleščijo, Hiša se blešči /iz zelenja/ ; prim. kázati/kazáti se odsévati sijáti svetíti/svétiti se
3. bleščáti se1 brezos. zaradi močne svetlobe biti ovirano komu/čemu pri gledanju , —: Sam3: Glag3os.|Mso+ T Mso–| + Sam3|xN/Pred ž+/–| Bleščalo se mu je, zato si je nataknil očale ; prim. odbíjati se odsévati sijáti svetíti/svétiti se
Dostopnost
Dostopnost