blúziti -im G nedov., sleng.
1. blúziti1 čustv. kdo/kaj vsebinsko prazno govoriti /brez česa / na kaj / po/v čem / s čim /kako/ , Sam1: — /pSam2/4–6/S/Prisln/: Sam1|xVd ž+| + Glag|R| /+ p ∩ Sam4–6/S/Prisln|wNd|/ Nekateri radi bluzijo, Bluzijo so /brez konca in kraja/ ; prim. govoríčiti govoríti
2. blúziti2(3) čustv. kdo/kaj s praznim govorjenjem (komu/čemu) širiti kaj/o čem /brez česa / na kaj / po/v čem / s čim /kako/ , Sam1 — (Sam3) — (p)Sam4/5/S: — /pSam2/4–6/S/Prisln/: Sam1|xVd ž+| + Glag|R|(Mo) (+ Sam3|zPred ž+|)+ (p) ∩ Sam4/5/S|yVsd ž– abstr.| /+ p ∩ Sam2/4–6/S/Prisln|wNd|/ Spet (nam) je /na vsa usta/ bluzil o dolžnostih, Ljudje so (nam) nekaj /vsevprek/ bluzili, da pač tako ne gre ; prim. govoríčiti govoríti šíriti
Dostopnost
Dostopnost