brzéti -ím R(P) nedov., čustv.
1. brzéti1(2) kdo/kaj hitro, lahkotno gibati se, premikati se (mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/za kom/čim / kod / od—do kod / kje / kam) /kot kdo/kaj / kot kakšen/kateri/kolikšen / brez/zaradi koga/česa / kljub komu/čemu / za/na koga/kaj / v/pri/ob/po/na kom/čem / s/med/pod/nad/pred kom/čim / kako/koliko/zakaj/ , Sam1 — (pSam2–6/Prislk): — /kotSam1/Pridk/v/kol/pSam2–6/Prisln/kol/vz/: Sam1|xNp ž+/– abstr.–/+| + Glag|Mso| (+ p ∩ Sam2–6/Prislk|yPotp ž–|) /+ kotSam1/Pridk/v/kol / p ∩ Sam2–6/Prisln/kol/vz|wN/L/Kol/Vzp|/ Brzi že /brez bergel/, Ljudje so brzeli (mimo izložbe), Brzeli so (od mesta do mesta), Brzel je (okrog hiše), Brzeli so (po cesti, po blatu), Brzela je (po sobi gor in dol), Jadrnica je brzela (po morskih valovih), Oblaki brzijo (po nebu), Brzela je (domov), Tu se je brzelo /navkreber/, Brzela je /ob kolesu/ ob palici/ po prstih/ po rokah / s palico/, nav. čustv. Čas brzi, Dnevi brzijo ; prim. hitéti minévati têči
Dostopnost
Dostopnost