čečkáti -ám R nedov., slabš.
1. čečkáti1(2) kdo nerazločno, grdo pisati brez pravega namena (na/v kaj / po kom/čem / kam /kod) /po/v/na kom/čem / s čim / kako/koliko/ , Sam1 — (pSam4/5/Prislk): — /pSam5/6/Prisln/kol/: Sam1|xVd č+| + Glag|De| (+ p ∩ Sam4/5/Prislk|zM/CMd ž– abstr.+/–|) /+ p ∩ Sam5/6/Prisln/kol|wN/Kold|/ Otroci radi /veliko/ čečkajo (po zidovih) ; prim. kracáti pisáriti písati
2. čečkáti2(4) kdo nerazločno, nezainteresirano pisati (komu/čemu) kaj/o čem (na/v kaj / po/v/na kom/čem / kam /kod) /po kom/čem / s čim / kako/koliko/ , Sam1 — (Sam3) — (p)Sam4/5 — (pSam4/5/Prislk): — /pSam5/6/Prisln/kol/: Sam1|xVd č+| + Glag|De| (+ Sam3|x/zPre/Nd ž+/– abstr.–/+|) + (p) ∩ Sam4/5|yVsd ž– abstr.+/–| (+ p ∩ Sam4/5/Prislk|zCMd ž– abstr.+/–|) /+ p ∩ Sam5/6/Prisln/kol|wN/Kold|/ Nekaj (si) /prizadevno in z neverjetno voljo/ čečka (v notes), Vse svoje neumnosti je čečkal /v tujem jeziku/, Parole je /na veliko/ čečkal (po zidovih), /Vsakodnevno/ (ji) je pisaril samo o svojih prigodah, brezos. Včasih se je veliko več čečkalo (po zidovih) ; prim. izrážati se kracáti pisáriti písati posredováti sestávljati sporóčati
Dostopnost
Dostopnost