čvekáti -ám G nedov., slabš.
1. čvekáti1 čustv. kdo/kaj vsebinsko prazno, nespametno govoriti /brez koga/česa / navkljub komu/čemu / na/čez/skozi kaj / po/na/v/pri/ob čem / s čim /kako/ , Sam1: — /pSam2–6/S/Prisln/: Sam1|xVd ž+| + Glag|R| /+ p ∩ Sam4–6/S/Prisln|wNd|/ Nekatere ženske rade čvekajo, Čvekali so /brez konca in kraja/ ; prim. sleng. blúziti čenčáti govoríčiti govoríti
2. čvekáti2(3) čustv. kdo/kaj s praznim, nespametnim govorjenjem (komu/čemu) širiti kaj/o čem /brez koga/česa / navkljub komu/čemu / na/čez/skozi kaj / po/na/v/pri/ob čem / s čim /kako/ , Sam1 — (Sam3) — (p)Sam4/5/S: — /pSam2–6/S/Prisln/: Sam1|xVd ž+| + Glag|R|(Mo) (+ Sam3|zPred ž+|)+ (p) ∩ Sam4/5/S|yVsd ž– abstr.| /+ p ∩ Sam2–6/S/Prisln|wNd|/ Spet (nam) je /na dolgo in široko/ čvekal o dolžnostih, Ljudje so /kar tako na pamet/ čvekali, da je oderuh ; prim. sleng. blúziti čenčáti govoríčiti govoríti šíriti
Dostopnost
Dostopnost