dedováti -újem in dédovati -ujem R dov. in nedov.

1. dedováti2 kdo dobiti v doživljenjsko last kaj /po/za kom / kako/ , Sam1 — Sam4: — /pSam5/6/Pridn/: Sam1|xPred č+| + Glag|P T P+| + Sam4|yPr/Vsd ž abstr.–/+| /+ p ∩ Sam5/6/Pridn|wNd|/ /Po stricu/ je dedoval veliko posestvo, Nima sina, ki bi za njim dedoval ; prim. dobíti prevzé/ma/ti pridobíti zagotovíti si

2. dedováti2 kdo/kaj začeti imeti kaj /od koga/česa / kako/ , Sam1 — Sam4: — /pSam2/Pridn/: Sam1|xPred č+| + Glag|P T P+| + Sam4|yPr/Vsd ž abstr.+/–| /+ p ∩ Sam2/Pridn|wNd|/ Žival deduje barvo dlake, brezos. Nekatere lastnosti se dedujejo, pren. Stare šege se dedujejo /od prednikov/ ; prim. dobíti prevzé/ma/ti pridobíti



Vir: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov - Andreja Žele, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek