dehtéti -ím STET/NT/NP nedov., neobč.
1. dehtéti1 kdo/kaj oddajati, dajati prijeten vonj /kot kdo/kaj / zaradi/od česa / po kom/čem / s čim / kako/zakaj/ , Sam1: — /kotSam1/pSam2/5/6/S/Prisln/vz/: Sam1|xN/Pvs ž+/– abstr.–/+| + Glag|St| /+ kotSam1 / p ∩ Sam2/5/6/Prisln/vz|wN/Vzs|/ Lipa /opojno/ dehti, brezos. Na pomlad je dehtelo /po zemlji/ ; prim. dišáti vónjati