dišáti -ím STET/NT/NP nedov.
1. dišáti1 kdo/kaj oddajati, dajati prijeten vonj /kot kdo/kaj / zaradi/od česa / po kom/čem / s čim / kako/zakaj/ , Sam1: — /kotSam1/pSam2/5/6/S/Prisln/vz/: Sam1|xN/Pvs ž+/– abstr.–/+| + Glag|St| /+ kotSam1 / p ∩ Sam2/5/6/Prisln/vz|wN/Vzs|/ Zrak diši /od/zaradi samega cvetja/, Kuhinja diši /po dimu/, Ta pa še /po mleku diši/ ; prim. dehtéti vónjati
2. dišáti2 čustv. kdo/kaj vzbujati željo, skomine komu/čemu /po kom/čem / s čim / kako/ , Sam1 — Sam3: — /kotSam1/pSam5/6/Prisln/: Sam1|xN/Pvs ž+/– abstr.–/+| + Glag|St| + Sam3|yPre/Ns| /+ kotSam1 / p ∩ Sam5/6/Prisln|wNs|/ Cigareta ji še vedno /zelo/ diši, Takšno delo mu ni nikoli dišalo ; prim. príjati ustrézati
Dostopnost
Dostopnost