dobíti se -ím se R dov., nav. os. v mn./dv.
1. dobíti se2 pog. knj., v posplošenem pomenu kdo/kaj sestati se kje/kdaj / s kom /kot kdo/kaj / kot kakšen/kateri/kolikšen / brez/zaradi koga/česa / kljub komu/čemu / za/na koga/kaj / v/pri/ob/po/na kom/čem / s/med/pod/nad/pred kom/čim / kako/koliko/zakaj/ , Sam1 — pSam5/6/Prislk/č: — /kotSam1/Pridk/v/kol/pSam2–6/Prisln/kol/vz/: Sam1|xNd ž+| + Glagp|Mso|Mo + p ∩ Sam5/6/Prislk/č|yRa/M/Čd ž–/+| /+ kotSam1/Pridk/v/kol / p ∩ Sam2–6/Prisln/kol/vz|wN/L/Kol/Vzd|/ Dobijo se s prijatelji, Dobijo se ob desetih, pred odhodom vlaka, Dobijo se v parku ; prim. sestáti se sréčati se
Dostopnost
Dostopnost