dogoréti -ím SpL, dov., dogôrel
1. dogoréti1 kaj prenehati goreti /kot kaj/s čim/kako/ , Sam1: — /kotSam1/pSam6/Prisln/: Sam1|xPv/Ndog/p ž– abstr.–/+| + GlagFk|Dog (E+ T E–)| /+ kotSam1/p ∩ Sam6/Prisln|wNdog/p|/ Suha drva /dobro/ dogorijo, Papir je dogorel /z močnim plamenom/, Senik je dogorel /kot bakla/, Po hribih so dogoreli kresovi, pren. Ljubezen /pogosto/ prekmalu dogori, brezos. V štedilniku je dogorelo ; prim. iz-/z-gíniti iz-/z-níčiti se uníčiti se zgoréti
2. dogoréti1 kaj z dajanjem svetlobe izničiti se /kot kdo/kaj / do česa / kako/ , Sam1: — /kotSam1/pSam2/Prisln/: Sam1|xPv/Ndog/p ž+/–| + GlagFk|Dog (E+/L– T E–/L+)| /+ kotSam1/p ∩ Sam2/Prisln|wNdog/p|/ Sveča je dogorela /do polovice/, Njene oči so /skoraj/ dogorele ; prim. izgoréti razplamenéti razplamtéti se zasijáti zažaréti
Dostopnost
Dostopnost