dopustíti -ím R, dov., dopústil
1. dopustíti2(3) kdo/kaj dati dovoljenje, pristanek (komu/čemu) za kaj/koliko česa , Sam1 — (Sam3) — PridkolSam2/Sam4/S: Sam1|xV/Prd ž+/– abstr.+/–| + Glag|De| (+ Sam3|zPre/Prd ž+/–) + PridkolSam2/Sam4/S|yVsd ž– abstr.| Dopustil je kritiko in veliko govorjenja, Bolezen (mu) je dopustila, da je normalno delal, Bolečine (mu) niso dopustile normalne hoje, Dopustil je, da je odšla domov ; prim. dovolíti
2. dopustíti2 kdo/kaj imeti za možno kaj , Sam1 — Sam4/S: Sam1|xV/Prd ž+/– abstr.+/–| + Glag|De| + Sam4/S|yVsd ž– abstr.| Dopustil je, da je lahko kaj narobe razumel, Dopustil je tudi svoje napake ; prim. priznáti
Dostopnost
Dostopnost