dovolíti -vólim R dov.
1. dovolíti2(3) kdo/kaj dati dovoljenje, pristanek (komu/čemu) za kaj / koliko česa , Sam1 — (Sam3) — PridkolSam2/Sam4/S: Sam1|xV/Prd ž+/– abstr.+/–| + Glag|De| (+ Sam3|zPre/Prd ž+/–) + PridkolSam2/Sam4/S|yVsd ž– abstr.| Učitelj (jim) je dovolil, da gredo domov, Študij (jim) dovoljuje veliko medsebojnega posvetovanja, Zdravje (jim) tega ne dovoli ; prim. dopustíti odobríti