doživéti -ím, NT, TDg, dov., dožível, > gl. dožívljati -am NT, TDg/Pr, nedov., 1., 2.
3. doživéti2 kdo zavestno in čutno dočakati koga/kaj /pri/po/na/v čem / s čim/kako/ , Sam1 — Sam4: — /pSam5/6/Prisln/: Sam1|xV/Ndog ž+ abstr.–/+| + Glag|S| + Sam4|yRa/Vsdog ž–/+ abstr.+/–| /+ p ∩ Sam5/6/Prisln|wNdog|/ Malo prvoborcev je doživelo konec vojne, Hotel je še doživeti vnuka, /Pri vseh boleznih/ je želel doživeti spodobno starost in pokojnino ; prim. dočákati
Dostopnost
Dostopnost