drčáti -ím PPr/C/Dg nedov.
1. drčáti2(3) kdo/kaj hitro premikati se, teči (komu/čemu) iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/pri kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod/kje /kako/koliko/ , Sam1 — (Sam3) — pSam2–6/Prislk: — /Prisln/kol/: Sam1|xNp ž+/– abstr.–/+| + Glag|Mso|(Mo) (+ Sam3|yN/Prep ž+/–|) + p ∩ Sam2–6/Prislk|yIM/CM/Potp ž–/+| /+ Prisln/kol|wN/Kolp|/ Plaz je drčal proti planincu, Plaz je drčal pred smučarjem, Plaz je drčal mimo nas, Žito drči v posodo, Planinec je začel drčati proti prepadu, Na poledeneli cesti (jim) /zelo nevarno/ drči, Ob odjugi sneg in led /nevarno/ drčita s streh, pren., čustv. Besede so (mu) /enakomerno/ drčale iz ust, Njegov pogled je drčal po obrazih prisotnih ; prim. drséti íti pádati polzéti premíkati se spúščati se têči
2. drčáti2 brezos. biti nevarno spolzko komu/čemu /pri/po/ob/v/na kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod/kje /kako/koliko/ , —: Sam3 — pSam5/6/Prislk: — /pSam5/6/Prisln/kol/: Glag|Mso|(Mo) + Sam3|yN/Prep ž+/–| + p ∩ Sam5/6/Prislk|yM/Potp ž–/+| /+ p ∩ Sam5/6/Prisln/kol|wN/Kolp|/ /V teh čevljih/ mu /zelo/ drči po mokri travi, Na poledenelih pločnikih mimoidočim /zelo/ drči, Volom drči ; prim. drséti