drégati -am R(P) nedov.
1. drégati2(3) kdo/kaj narahlo udarjati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj /po kom/čem / kam/kod (s čim) /v/na/ob kaj / s čim / kako/ , Sam1 — (p)Sam4/5/Prislk — (pSam6): — /pSam4/6/Prisln/: Sam1|xVd ž+/– abstr.–/+| + Glag|De (CM)|(Mo) + (p) ∩ Sam4/5/Prislk|yC/CMd ž+/–| (+ p ∩ Sam6|zS/Od ž–|) /+ p ∩ Sam4/6/Prisln|wNd|/ (Z vejico) ga je dregal /v glavo/, Celo predavanje ga je dregal /s komolcem/, Debele kaplje so ga /nepretrgoma/ dregale /v obraz/, /Med vožnjo/ je /neprestano/ dregal ob njega, pren. Kar naprej ga je zbadal in dregal /z ostrimi besedami/, Luč in njena strupena svetloba ga je dregala /naravnost v oči/, Trušč ga je dregal /v ušesa/ ; prim. drézati nadlegováti súvati udárjati zadévati