dvómiti -im in dvomíti -im M nedov.

1. dvómiti1 kdo/kaj izražati dvom, dvome /kako/koliko/ , Sam1: — /Prisln/kol/: Sam1|xNd č+| + Glag|M| /+ Prisln/kol|wN/Kold|/ Kar naprej dvomi, /Neupravičeno/ dvomi ; prim. pomíšljati

2. dvómiti2 kdo/kaj pozitivno, negativno meniti kaj/o kom/čem / nad kom/čim /kako/koliko/ , Sam1 — (p)Sam4–6/S: — /Prisln/kol/: Sam1|xNd č+| + Glag|M|(Mo) + (p) ∩ Sam4–6/S|yVsd ž–/+ abstr.+/–| /+Prisln/kol|wN/Kold|/ /Zelo neupravičeno/ dvomi vanj, Dvomi o njegovi poštenosti, /Rahlo/ dvomi o pravilnosti njegovega ravnanja, Dvomi nad njim, Dvomi, če se bo dobro izteklo, z nikalnico, čustv. Ne dvomim, da bo uspešen ; prim. pomíšljati



Vir: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov - Andreja Žele, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek