glasíti se -ím se G nedov., neobč.
1. glasíti se1 v oslabljenem pomenu kaj imeti vsebino, biti tak /kot kaj / na koga/kaj / po kom/čem / s čim /kako/koliko/ , Sam1: — /kotSam1/pSam4–6/S/Prisln/kol/: Sam1|xNs ž– abstr.+| + Glag|R| /+ kotSam1 / p ∩ Sam4–6/S/Prisln/kol|wN/Kols|/ Njegova trditev se glasi /takole/, Sodba se je glasila/: Obtoženi dobi pet let zapora/, Odgovor se je glasil /kratko in ostro/, /Kako že/ se glasi njegov naslov, Rezervacija se glasi /na njegovo ime/ ; prim. bíti sem izrážati
2. glasíti se2 kaj biti slišno od/iz koga/česa / po/na/v kom/čem / med/nad/pod kom/čim / od kod / kod / kje /kot kdo/kaj / po kom/čem / s čim /kako/koliko/ , Sam1 — pSam2/5/6/Prislk: — /kotSam1/pSam5/6/S/Prisln/kol/: Sam1|xNp ž– abstr.+| + Glag|R|Mo + p ∩ Sam2/5/6/Prislk|yIM/Mp ž–/+| /+ kotSam1 / p ∩ Sam5/6/S/Prisln/kol|wN/Kolp|/ Iz hiše se je glasil pridušen jok, Iz daljave se je glasilo zamolklo zvonenje, Tisti dan se je vsepovsod po državi glasila pesem ; prim. izhájati prihájati
Dostopnost
Dostopnost