govoríčiti -im G nedov.
1. govoríčiti1 čustv. kdo/kaj vsebinsko prazno govoriti /kot kdo/kaj / kot kakšen/kateri/kolikšen / brez/zaradi koga/česa / kljub komu/čemu / za/na koga/kaj / v/pri/ob/po/na kom/čem / s/med/pod/nad/pred kom/čim / kako/koliko/zakaj/ , Sam1: — /kotSam1/Pridk/v/kol/pSam2–6/Prisln/kol/vz/: Sam1|xVd ž+| + Glag|R| /+ kotSam1/Pridk/v/kol / p ∩ Sam2–6/Prisln/kol/vz|wN/L/Kol/Vzd|/ Nekatere ženske rade govoričijo, Govoričili so /brez konca in kraja/ ; prim. sleng. blúziti govoríti
2. govoríčiti2(3) čustv. kdo/kaj s praznim govorjenjem (komu/čemu) širiti kaj/o čem /kot kdo/kaj / kot kakšen/kateri/kolikšen / brez/zaradi koga/česa / kljub komu/čemu / za/na koga/kaj / v/pri/ob/po/na kom/čem / s/med/pod/nad/pred kom/čim / kako/koliko/zakaj/ , Sam1 — (Sam3) — (p)Sam4/5/S: — /kotSam1/Pridk/v/kol/pSam2–6/Prisln/kol/vz/: Sam1|xVd ž+| + Glag|R|(Mo) (+ Sam3|zPred ž+|) + (p) ∩ Sam4/5/S|yVsd ž+/–| /+ kotSam1/Pridk/v/kol / p ∩ Sam2–6/Prisln/kol/vz|wN/L/Kol/Vzd|/ Spet (nam) je govoričil o dolžnostih, Ljudje so govoričili, da je oderuh ; prim. sleng. blúziti govoríti šíriti
Dostopnost
Dostopnost