hreščáti -ím G, nedov., hrêšči in hréšči; hréščal in hrêščal
1. hreščáti1 kdo/kaj oglašati se s kratkimi, rezkimi glasovi /kot kdo/kaj / zaradi/od koga/česa/za koga/kaj / v/pri/na čem/kom / nad/pod/med/za/s kom/čim / kako/zakaj/ , Sam1: — /kotSam1/pSam2/5/6/Prisln/vz/: Sam1|xPvd ž+/–| + Glag|R| /+ kotSam1 / p ∩ Sam2/5/6/Prisln/vz|wN/Vzd|/ Vrane /prav oglušujoče/ hreščijo, Suhe veje se lomijo in hreščijo, Vrata so hreščala /zaradi presušenosti/, čustv. Tako pevec kot harmonika hreščita, Ta ženska /dobesedno/ hrešči /kot kakšna stara vrana/, brezos. V radiu spet hrešči, Povsod je hreščalo in pokalo ; prim. škrípati/škripáti
Dostopnost
Dostopnost