hrôpsti hrôpem TPr, nedov., hrópel in hrôpel hrôpla
1. hrôpsti1(3) čustv., v posplošenem pomenu kdo/kaj oddajati zasople, piskajoče glasove (komu/čemu) (v/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod/s kom/čim / kje/kod) /od/brez/zaradi koga/česa / kljub komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/v/pri/ob kom/čem / s kom/čim / kako/koliko/zakaj/ , Sam1 — (Sam3) — (pSam5/6/Prislk): — /pSam2–6/Prisln/kol/vz/: Sam1|xPv/Np ž+/–| + Glag|Pro (L–/+ T L+/–)| (+ Sam3|yN/Rap ž+|) (+ p ∩ Sam5/6/Prislk|yRa/Mp ž+)/+ p ∩ Sam2–6/Prisln/kol/vz|wN/Kol/Vzp|/ Konji so (po strmem klancu) hropli /od napora in pod hudim bremenom/, Lokomotiva je /prav predirljivo/ hropla, brezos. (V prsih) (mu) hrope in žvižga ; prim. cvíliti pískati
Dostopnost
Dostopnost