imenováti -újem G dov.
1. imenováti2(3) kdo/kaj označiti, označevati koga/kaj (s čim) /po kom/čem / kako/ , Sam1 — Sam4 — (pSam6): — /pSam5/Prisln/: Sam1|xPvd ž+/–| + GlagFk|De| + Sam4|yRad ž–/+ abstr.+/–| (+ p ∩ Sam6|zS/Vsd ž– abstr.+/–|) /+ p ∩ Sam5/Prisln|wNd|/ Kritik je pisatelja (s kratko oceno) /izčrpno/ imenoval, (Z nekaj besedami) je /nakratko/ imenoval položaj, (S to besedo) je hotel /okvirno/ imenovati vse težje bolezni, To dejanje je /težko/ imenoval (z besedami), Ladjo so imenovali /po graditelju/ ; prim. oznáčiti poimenováti
2. imenováti2 kdo/kaj označiti, označevati kaj /po kom/čem / kako/ , Sam1 — Sam4: — /pSam5/Prisln/: Sam1|xPvd ž–/+ abstr.+/–| + GlagFk|De| + Sam4|yVsd ž–/+ abstr.+/–| /+ p ∩ Sam5/Prisln|wNd|/ To črkovje nekaj imenuje, Besede imenujejo pojme, Samostalniki s to končnico imenujejo živa bitja, Njega kar naprej imenuje, To obdobje imenuje intenzivna industrializacija ; prim. navájati označeváti
Dostopnost
Dostopnost