izjáviti -im G dov.
1. izjáviti2(3) kdo/kaj z besedami javno izraziti (komu/čemu) kaj 'misli, čustva, razpoloženja' /kot kdo/kaj / kot kakšen/kateri/kolikšen / brez/zaradi koga/česa / kljub komu/čemu / za/na koga/kaj / v/pri/ob/po/na kom/čem / s/med/pod/nad/pred kom/čim / kako/koliko/zakaj/ , Sam1 — (Sam3) — Sam4/S: — /kotSam1/Pridk/v/kol/pSam2–6/Prisln/kol/vz/: Sam1|xVd ž+| + Glag|R| (+ Sam3|zN/Pred ž+|) + Sam4/S|yVsd ž– abstr.| /+ kotSam1/Pridk/v/kol / p ∩ Sam2–6/Prisln/kol/vz|wN/L/Kol/Vzd|/ Neko pripombo (jim) je /namenoma/ izjavil /skozi nos/, Tako stališče (mu) je /načelno težko/ izjaviti, /Pod prisego/ je izjavil, da o tem ne bo govoril naprej, /Hitro in že vnaprej/ je izjavil, da za stvari ne bo odgovarjal ; prim. izgovoríti izráziti posredováti povédati rêči
Dostopnost
Dostopnost