izníčiti -im tudi zníčiti -im U dov.
1. izníčiti2 v posplošenem pomenu kdo/kaj ukiniti koga/kaj v smislu veljave, vrednosti /kot kdo/kaj / kot kakšen/kateri/kolikšen / brez/zaradi koga/česa / kljub komu/čemu / za/na/skozi koga/kaj / v/pri/ob/po/na kom/čem / s/med/pod/nad/pred kom/čim / kako/koliko/zakaj/ , Sam1 — Sam4: — /kotSam1/Pridk/v/kol/pSam2–6/Prisln/kol/vz/: Sam1|xPvd abstr.+/– ž+/–| + GlagFk|E/L+ T E/L–| + Sam4|yPr/Vsd ž–/+ abstr.+/–| /+ kotSam1/Pridk/v/kol / p ∩ Sam2–6/Prisln/kol/vz|wN/L/Kol/Vzd|/ /S posredovanjem/ so izničili nasprotja, vendar žal tudi prijateljstva, /Ročno/ je izničil vso dokumentacijo, /Lahkomiselno/ je izničil vse svoje dosedanje delo, Inflacija je /dokončno/ izničila valuto, /S stalnimi pritiski/ so ga /moralno in fizično/ izničili ; prim. odpráviti odstáviti odstraníti razveljáviti ukíniti uníčiti