izplúti -plôvem in pljújem P dov.
1. izplúti2 kdo/kaj s plutjem priti iz česa / od kod / kdaj /kot kdo/kaj / sredi/blizu/iz/zaradi koga /česa / proti komu/čemu / za koga/kaj / pri/na/v/po/ob čem / s kom/čim / kako/zakaj/ , Sam1 — pSam2/Prislk/č: — /kotSam1/Sam2–6/S/Prisln/vz/: Sam1|xN/Pvd ž–/+| + Glag|Mso+ T Mso–|Mo + p ∩ Sam2/Prislk/č|yM/IM/Č/IČ/Rad ž–/+ abstr.–/+| /+ kotSam1 / p ∩ Sam2–6/S/Prisln/vz|wN/Vzd|/ Ladja je morala predčasno izpluti iz pristanišča, Iz države so izpluli /kot begunci/, pren., čustv. /Postopoma/ je izplul iz svojih togih načel ; prim. izíti rešíti/réšiti se iz
Dostopnost
Dostopnost