izprosíti -prósim tudi sprosíti sprósim GR dov.

1. izprosíti2(3) kdo/kaj z nagovarjanjem dobiti (komu/čemu) koga/kaj /s čim/kako/koliko/ , Sam1 — (Sam3) — (p)Sam4/S: — /pSam6/Prisln/kol/: Sam1|xN/Pvd ž+/–| + Glag|R|(Mo) (+ Sam3|zN/Pred ž+|) + (p)Sam4/S|yVsd ž–/+ abstr.+/–| /+ p ∩ Sam6/Prisln/kol|wN/Kold|/ /S težavo/ (si) je izprosil (za) ponovno sodelovanje / , da bi ponovno sodeloval, /S precej potrpljenja/ so (mu) izprosili nekaj dni dopusta ; prim. prepríčati pridobíti

2. izprosíti2 kdo/kaj z nagovarjanjem pridobiti koga/kaj /s čim/kako/koliko/ , Sam1 — Sam4: — /pSam6/Prisln/kol/: Sam1|xN/Pvd ž+/–| + Glag|R| + Sam4|yRad ž+/–| /+ p ∩ Sam6/Prisln/kol|wN/Kold|/ /Le s težavo/ so ga lahko izprosili, Starše je vedno znal izprositi ; prim. prepríčati pridobíti



Vir: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov - Andreja Žele, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek