izrêči -rêčem, G, dov., rêci recíte, rékel rêkla, > gl. rêči rêčem G, dov., rêci recíte, rékel rêkla 1.
2. izrêči3 v oslabljenem pomenu kdo/kaj glasovno izoblikovati, izraziti z govorilnimi organi komu/čemu kaj , Sam1 — Sam3 — Sam4'/S/PridkolSam2': Sam1|xVd č+| + Glag|R| + Sam3|yRad ž+/–| + Sam4'/S/PridkolSam2'|yVsd ž– abstr.| Izrekli so jim sožalje, Direktorju so izrekli nezaupnico, Predsedniku države so izrekli dobrodošlico, O knjigi so izrekli svojo sodbo, Izrekli so mu opomin in nato še ukor ; prim. izráziti izgovoríti sporočíti
◆ pravn. izrêči3 kdo/kaj sporočiti komu/čemu 'obtožencu' kaj , Sam1 — Sam3 — Sam4'/S/PridkolSam2': Sam1|xVd č+| + Glag|R| + Sam3|yRad ž+/–| + Sam4'/S/PridkolSam2'|yVsd ž– abstr.| Obtožencu so izrekli dokončno obsodbo
Dostopnost
Dostopnost