izvršíti se -ím se NTDg/Pr, dov., nav. 3. os., izvŕšil se
1. izvršíti se1(3) kaj dogoditi se, zgoditi se (komu/čemu) kot okoliščina (od—do/blizu/sredi česa / v/na/pri/ob/po čem / med čim / od—do kje / kje / od—do kdaj / kdaj / koliko časa) /po/ob/pri kom/čem / s/ med/pod/nad kom/čim/kako/ , Sam1 — (Sam3) — (pSam2/5/6/Prislk/č/kol/S): — /pSam5/6/Prisln/: Sam1|xNdog/p ž–/+ abstr.+/–| + GlagFk|E/L– T E/L+| (+ Sam3|x/yN/Predog/p ž+/–|) (+ p ∩ Sam2/5/6/Prislk/č/n/kol/S|yM/Č/IM/IČ/CM/CČ/Ra/Koldog/p ž–/+ abstr.–/+|) /+ p ∩ Sam5/6/Prisln|wNdog/p|/ Vse se je izvršilo /v nekaj trenutkih/, Uboj se (jim) je izvršil (v ožji družini), (V privatnem življenju) so se (ji) izvršile velike spremembe ; prim. dogodíti se pripetíti se zgodíti se
Dostopnost
Dostopnost