jezikáti -ám G nedov., čustv.
1. jezikáti1(3) v posplošenem pomenu kdo neumestno gostobesedno govoriti (komu/čemu) (kaj/o čem) /kot kdo/kaj/brez/okoli/okrog česa / proti/kljub čemu / na/za/v/skozi/čez koga/kaj /po/pri čem / s/pod/nad/med/pred/za kom/čim /kako/koliko/ , Sam1 — (Sam3) — ((p)Sam4/5/S): — /kotSam1/pSam2–6/S/Prisln/kol/: Sam1|xVd č+| + Glag|R| (+ Sam3|zPre/Md ž+/–|) (+ (p) ∩ Sam4/5/S|yVsd ž+/– abstr.–/+|) /+ kotSam1/p ∩ Sam2–6/S/Prisln/kol|wN/Kold|/ Kar naprej jezika /kot raztrgan dohtar/, Kaj /kar naprej/ jezikaš?, Jezika /nazaj/, Jezika (neslanosti), Jezikal je (o svojih podvigih), Jezikal je /brez olepšav, brez pomislekov/, /Prazno/ jezika (o važnih stvareh), Nekaj jezika (o ljubezni), /Grdo/ jezika (staršem), /Z vsem možnim gnevom/ je jezikala (čez prvo sosedo) ; prim. gobezdáti govoríčiti govoríti izrážati obrekováti ogovárjati oprávljati posredováti pripovedováti
Dostopnost
Dostopnost