kášljati -am ST nedov.
1. kášljati1 kdo/kaj sunkovito nenadzorovano izdihavati zrak /od/brez/okrog/mimo koga/česa / proti komu/čemu / na koga/kaj / po kom/čem / s kom/čim / kako/ , Sam1: — /pSam2–6/S/Prisln/: Sam1|xPvd ž+/–| + Glag|De| /+ p ∩ Sam2–6/S/Prisln|wNd|/ /Krčevito/ je kašljala, Mora ostati doma, ker kašlja, čustv. Motor je začel kašljati in hropsti, Kdor dolgo kašlja, dolgo živi ; kdo/kaj sunkovito nenadzorovano poleg zraka še izločati kaj /od/brez/okrog/mimo koga/česa / proti komu/čemu / na koga/kaj / po kom/čem / s kom/čim / kako/ , Sam1 — Sam4: — /pSam2–6/S/Prisln/: Sam1|xPvd ž+/–| + Glag|De| + Sam4|yVsd ž–/+| /+ p ∩ Sam2–6/S/Prisln|wNd|/ Bolnik kašlja kri ; prim. bljúvati brúhati kíhati
Dostopnost
Dostopnost