klepetáti -ám in -éčem G nedov.
1. klepetáti1(3) kdo/kaj sproščeno pogovarjati se (kaj/o čem) (s kom/čim) /iz/z/od/zaradi koga/česa / kljub/navkljub komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kako/zakaj/ , Sam1 — ((p)Sam4/5) — (pSam6): — /pSam2–6/S/Prisln/vz/: Sam1|xVd č+| + Glag|R|(Mo) (+ (p) ∩ Sam4/5|yVsd ž– abstr.+|) (+ p ∩ Sam6|zRad ž+/–|) /+ p ∩ Sam2–6/S/Prisln/vz|wN/Vzd|/ (Z njo) /posebej/ rada klepeta, Saj ne ve, kaj klepeta, (Z njimi) lahko kar naprej klepeta (o vsem mogočem) ; prim. govoríti pogovárjati se
2. klepetáti1(2) kaj dajati (komu/čemu) ostre glasove /iz/z/od/zaradi koga/česa / kljub/navkljub komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kako/koliko/zakaj/ , Sam1 — (Sam3): — /pSam2–6/Prisln/kol/vz/: Sam1|xNp ž+/–| + Glag|Pro (L)| (+ Sam3|yN/Prep ž+/–|) /+ p ∩ Sam2–6/Prisln/kol/vz|wN/Kol/Vzp|/ Zobje so (ji) klepetali /od mraza/, Štorklje /glasno/ klepetajo ; prim. šklepetáti udárjati