kmetováti -újem in kmétovati -ujem R nedov.
1. kmetováti1(2) kdo biti kmet, delati na kmetiji (na/v/pri/po kom/čem / med kom/čim /kje/kod/kdaj) /kot kdo/kaj / po kom/čem / s kom/čim / kako/koliko/ , Sam1 — (pSam5/6/Prislk/č): — /kotSam1/pSam5/6/Prisln/kol/: Sam1|xVd č+| + Glag|De| (+ p ∩ Sam5/6/Prislk/č|zM/Ra/Čd ž–/+ abstr.–/+|) /+ kotSam1 / p ∩ Sam5/6/Prisln/kol|wN/Kold|/ (Na posestvu) je kmetoval /sam/, Kmetoval je /pretežno/ (na najetih površinah), Oče je kmetoval, sin je študiral, (Na posestvu) kmetuje /samo kot najemnik/ ; prim. obdelováti prežívljati se