kolobáriti -im R(P)Pr/Dg nedov., čustv.
1. kolobáriti2(3) v posplošenem pomenu kdo/kaj krožno premikati se, gibati se (s čim) mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/za kom/čim / kod / od—do kod / kje /od/brez/okrog/mimo koga/česa / proti komu/čemu / na koga/kaj / po kom/čem / s kom/čim / kako/ , Sam1 — (pSam6) — pSam2–6/Prislk: — /pSam2–6/S/Prisln/: Sam1|xPvd ž+/–| + Glag|De| (+ p ∩ Sam6|yRad ž+/–|) + p ∩ Sam2–6/Prislk|yM/Potd ž–| /+ p ∩ Sam2–6/S/Prisln|wNd|/ Nad glavo je /čudno in skoraj zastrašujoče/ kolobaril /z rokami/, Plesalka je (s trakom) kolobarila po zraku in po parterju, Cele pol ure je kolobaril v temi, (S položnico) je /izzivalno/ kolobaril pred njenimi očmi, /Dobesedno/ kolobaril je po centru mesta ; prim. gíbati se kolovrátiti kríliti krožíti/króžiti máhati premíkati se mígati
◆ agr. kolobáriti1(2) kdo/kaj sistematično, v določenem zaporedju upravljati, ravnati (s čim) /od/brez/okrog/mimo koga/česa / proti komu/čemu / na koga/kaj / po kom/čem / s kom/čim / kako/ , Sam1 — (pSam6): — /pSam2–6/S/Prisln/: Sam1|xPvd ž+/–| + Glag|De| (+ p ∩ Sam6|yRad ž+/–|) /+ p ∩ Sam2–6/S/Prisln|wNd|/ Kmetje so spet začeli kolobariti, Letos so na teh poljih kolobarili z lucerno in krompirjem