končáti se -ám se Fk dov.

1. končáti se1 kaj nazadnje imeti konec /kot kdo/kaj / kot kakšen/kateri/kolikšen / brez/zaradi koga/česa / kljub komu/čemu / za/na/skozi koga/kaj / v/pri/ob/po/na kom/čem / s/med/pod/nad/pred kom/čim / kako/koliko/zakaj/ , Sam1: — /kotSam1/Pridk/v/kol/pSam2–6/Prisln/kol/vz/: Sam1|xVsp ž abstr.| + Glag|Fk(E+ T E)| /+ kotSam1/Pridk/v/kol / p ∩ Sam2–6/Prisln/kol/vz|wN/L/Kol/Vzp|/ Tekma se je končala pozno, Tekma se je končala neodločeno, Dvoboj se je končal z zmago ; prim. izíti se zakljúčiti se

2. končáti se2 v posplošenem pomenu kdo/kaj nazadnje biti pri/na/v/ob/na čem / pod/nad/pred/med čim/ kje/kdaj , Sam1 — pSam5/6/Prislk/č: Sam1|xNs/p ž| + Glag|Fk(E+ T E)|Mo + p ∩ Sam5/6/Prislč/k|yČ/Ms/p| Tu se travnik konča, Cesta se konča pod hribom ; prim. néhati se zakljúčiti se



Vir: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov - Andreja Žele, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek