mejíti -ím U nedov.

1. mejíti2 kdo/kaj imeti skupno mejo na koga/kaj / s kom/čim /s kom/čim / kako/ , Sam1 — pSam4/6: — /pSam6/Prisln/: Sam1|xPvd ž+/– abstr.–/+| + Glag|De(L)|Mo + p ∩ Sam4/6|yRa/Vsd ž–/+ abstr.–/+| /+ p ∩ Sam6/Prisln|wNd|/ Že vsa leta meji s tem sosedom, Soba meji /z dvema stenama/ na glavno ulico, Ta jezikovni stil meji s pogovarjalnim jezikom ; prim. razmejeváti se

2. mejíti3 redko kdo/kaj ločevati koga/kaj od koga/česa /s kom/čim / kako/ , Sam1 — Sam4 — pSam2: — /pSam6/Prisln/: Sam1|xPvd ž+/– abstr.–/+| + Glag|De(L)|Mo + Sam4|yRad ž+/– abstr.–/+| + p ∩ Sam2|zIM/Rad ž–/+ abstr.–/+| /+ p ∩ Sam6/Prisln|wNd|/ Meji ju različna miselnost, Kaj meji človeka in žival, Kritiki so mejili osebo od problema ; prim. delíti izdvojíti ločeváti oddvojíti razmejeváti



Vir: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov - Andreja Žele, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek