meníti in méniti -im M nedov.

1. meníti2 kdo/kaj imeti kaj 'povedano' glede na svoje vedenje, osebni odnos za resnično , Sam1 — S: Sam1|xNd č+| + Glag|M| + S|yVsd ž abstr.| Menijo, da je bila stavba zgrajena v desetem stoletju, Menila sva, da bova kmalu na cilju, Strokovnjaki menijo, da to ni bila samo nesreča, menim, da bo deževalo, čustv. Časopis meni, da se bodo razmere uredile ; prim. mísliti presójati sodíti/sóditi ugotávljati

2. meníti2 kdo/kaj imeti namen, nameravati kaj delati , Sam1 — Nedol: Sam1|xNd č+| + Glag|M| + Nedol|yNad ž abstr.| Menil sem iti tja, Menil ga je pohvaliti, Nisem te menil prizadeti, Še dolgo menim ostati med vami, izpust. S tem nisem menil nič hudega ; prim. mísliti namerávati

3. meníti2 kdo/kaj točno, konkretno določati koga/kaj , Sam1 — Sam4: Sam1|xNd č+| + Glag|M| + Sam4|yRad ž–/+ abstr.–/+| Koga menite?, Očeta menim, ne tebe, Kaj meniš, bi se dalo urediti ; prim. mísliti

4. meníti2 v zvezi z ali, kaj kdo/kaj izražati kaj 'začudenje, nejevoljo, podkrepitev' , Sam1 — pSam4/5/S: Sam1|xNd č+| + Glag|M|Mo + p ∩ Sam4/5/S|yVs/Rad ž abstr.| Kaj meniš o vsem skupaj?, Ali/Kaj meniš, da kradem, Kaj meniš, da tega nisem vedel, Kaj menite, da tega ne bo pozabil ; prim. mísliti

5. meníti2 dov. kdo/kaj reči kaj , Sam1 — S: Sam1|xNd č+| + Glag|M| + S|yVsd ž abstr.| Oče meni, da to ni prav ; prim. ocenjeváti práviti presójati



Vir: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov - Andreja Žele, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek