meníti se in méniti se -im se G nedov.
1. meníti se2(3) os. v mn./dv., pog. knj. kdo/kaj izmenjavati misli (s kom) o kom/čem /kako/ , Sam1 — (pSam6) — (p)Sam4/5: — /Prisln/: Sam1|xNd č+| + Glag|R|(Mo) (+ p ∩ Sam6|yRad č+|) + (p) ∩ Sam4/5|zVsd ž–/+ abstr.–/+| /+ Prisln|wNd|/ Le kaj so se menili, Menijo se o vsakdanjih stvareh, (Z njim) se noče meniti o tem, Menili so se /slovensko/ ; prim. pogovárjati se