meníti se za in méniti se za -im se za M nedov., nav. z nikalnico
1. meníti se za2 kdo/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost, skrb za koga/kaj /kot kdo/kaj / od/do/iz/z/s/okoli/okrog/zaradi koga/česa / navkljub komu/čemu / za koga/kaj / na/ob/pri kom/čem / s čim/kako/koliko/zakaj/ , Sam1 — pSam4: — /kotSam1/pSam2–6/Prisln/vz/: Sam1|xNp č+| + Glag|M|Mo + p ∩ Sam4|yRa/Vsp ž–/+ abstr.–/+| /+ kotSam1/p ∩ Sam2–6/Prisln/vz|wN/Vzp|/ Nihče se ne meni za njegove ideje, Za kupčije se več ne meni, čustv. Za ženske se ni nikoli preveč menil, Še za lastne otroke se ne meni, Za grobove se ne meni ; prim. čustv. márati za skrbéti za zanímati se za
2. meníti se za2 kdo/kaj imeti odnos, odziv, čutenje za koga/kaj /kot kdo/kaj / od/do/iz/z/s/okoli/okrog/zaradi koga/česa / navkljub komu/čemu / za koga/kaj / na/ob/pri kom/čem / s čim/kako/koliko/zakaj/ , Sam1 — pSam4: — /kotSam1/pSam2–6/Prisln/vz/: Sam1|xNp č+| + Glag|M|Mo + p ∩ Sam4|yRa/Vsp ž–/+ abstr.–/+| /+ kotSam1/p ∩ Sam2–6/Prisln/vz|wN/Vzp|/ Ni se menil za njene besede, Ni se menil za nevarnosti, okoliščine, Ne meni se za trpljenje ljudi ; prim. čustv. márati za zmeníti/zméniti se za
Dostopnost
Dostopnost