miríti -ím R nedov.

1. miríti2(5) v posplošenem pomenu kdo/kaj pozitivno vplivati (komu/čemu) na koga/kaj (v/na/pri/po/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj) (s čim) /zaradi/brez koga/česa / na kaj / po/pri/v/na kom/čem / s čim/kako/koliko/zakaj/ , Sam1 — (Sam3) — Sam4 — (pSam5/6/Prislk/č) — (pSam6): — /pSam2/4–6/Prisln/kol/vz/: Sam1|xPv/Nd ž+/– abstr.+/–| + Glag|Mso| (+ Sam3|yPred ž+|) + Sam4|yPrd ž+/–| (+ p ∩ Sam5/6/Prislk/č|zRa/M/Čd ž–/+ abstr.–/+|) (+ p ∩ Sam6|zS/Od ž–/+|) /+ p ∩ Sam2/4–6/Prisln/kol/vz|wN/Kol/Vzd|/ Jezne ljudi so mirili /brez pravega uspeha/, Živce (si) je /v spremstvu dobre knjige/ miril (v bližnjem gozdičku), Razgrajače so mirili (s pendreki), Fizično delo ga je /načelno/ mirilo, (Na sodišču) že celo leto mirijo sprta soseda ; prim. pomírjati prepričeváti správljati tolažíti/tolážiti



Vir: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov - Andreja Žele, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek