múčiti -im TDe/Dg/Pr nedov., nav. čustv.
1. múčiti2(4) v posplošenem pomenu kdo/kaj čezmerno prizadevati koga/kaj (v/na/pri/po/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj) (s čim) /zaradi/brez koga/česa / v/na/skozi/čez kaj / po kom/čem / s čim/kako/koliko/zakaj/ , Sam1 — Sam4 — (pSam5/6/Prislk/č) — (pSam6): — /pSam2/4–6/Prisln/kol/vz/: Sam1|xPv/Nd ž+/– abstr.–/+| + Glag|Mso| + Sam4|yPrd ž+| (+ p ∩ Sam5/6/Prislk/č|zRa/M/Čd ž–/+ abstr.–/+|) (+ p ∩ Sam6|zS/Od ž+/–|) /+ p ∩ Sam2/4–6/Prisln/kol/vz|wN/Kol/Vzd|/ (V predavalnici) je vse prisotne mučil (s svojimi najnovejšimi spisi), (V živalskih vrtovih) /še najbolj/ mučijo živali /v pretesnih kletkah/, (Pri najnujnejših opravilih) ga je mučila (z nepotrebnim orodjem) in /z rokami ter vprašanji/, /Tudi z napačnim okopavanjem po nepotrebnem/ mučimo rastline (pri njihovi rasti), (V starih zgradbah) invalide /predvsem zaradi težje prehodnosti/ mučijo stebri in visoke pregrade, (Pri pisanju) ga /praktično/ vse /na svoj način/ muči, (Pri vsem tem početju) ga muči huda negotovost, v oslabljenem pomenu (Pri trenutnem delu) ga mučijo veliki dvomi v kakršen koli uspeh, (Cele dneve) ga muči žeja ; prim. oteževáti ovírati prizadévati utrújati
Dostopnost
Dostopnost