nagovoríti -ím G, dov., nagovóril; nam., nagovôrit in nagovorít
1. nagovoríti2 kdo/kaj besedno usmeriti se na koga/kaj /na kaj / s čim / kako/ , Sam1 — Sam4: — /pSam4/6/S/Prisln/: Sam1|xVd č+| + Glag|R| + Sam4|yRad ž+/–| /+ p ∩ Sam4/6/S/Prisln|wNd|/ Vsakega je nagovoril /na ti/, Nagovoril jih je /s pozdravom po nemško/, Nagovorila ga je /z gospod/, Nagovoril ga je /, ne da bi ga poznal/, Gostitelji so jih /prijazno/ nagovorili, Vse navzoče je nagovoril /, kakor dobre znance/ ; prim. ogovoríti pozdráviti
2. nagovoríti3 kdo/kaj besedno usmeriti koga/kaj k čemu / za kaj /s čim/kako/ , Sam1 — Sam4 — pSam3/4/S/Prislk: — /pSam6/Prisln/: Sam1|xVd č+| + Glag|R| + Sam4|yRad ž+/–| + p ∩ Sam3/4 /S/Prislk|zCM/C/Vsd ž– abstr.+/–| /+ p ∩ Sam6/Prisln|wNd|/ Nagovoril jo je, da je šla z njim, Nagovoril ga je k takšnemu početju, Nagovoril ga je za krajo ; prim. napeljáti prepríčati
Dostopnost
Dostopnost