nagovoríti se -ím se G dov.
1. nagovoríti se1(2) kdo/kaj preveč govoriti (o čem) , Sam1 — (pSam5): Sam1|xVd č+| + Glag|R| (p ∩ Sam5|yVsd ž–/+ abstr.+/–|) Na sestanku se je nagovoril (o trenutnih razmerah), Na predavanju se je nagovoril (o obravnavani tematiki)