najáviti -im G dov.
1. najáviti2(3) kdo/kaj vnaprej povedati (komu/čemu) za koga/kaj /brez/iz česa / na/za kaj / po kom/čem / s čim / kako/ , Sam1 — (Sam3) — Sam4/S: — /pSam2/4–6/S/Prisln/: Sam1|xVd ž+/–| + Glag|R| (+ Sam3|zPred ž+/–|) + Sam4|yRa/Vsd ž+/– abstr.–/+| /+ p ∩ Sam2/4–6/S/Prisln|wNd|/ Najavil je imena nastopajočih, (Najbližjim) je najavil, da se bo poročil, Psi so (jim) /z lajanjem/ najavili prihod vojakov in nesrečo, Temni oblaki so (nam) najavili nevihto ; prim. napovédati naznaníti opozoríti na povédati rêči sporočíti
Dostopnost
Dostopnost