naletéti na -ím na R(P), dov., nalêtel na
1. naletéti na2(3) v posplošenem pomenu kdo/kaj nepričakovano najti, srečati koga/kaj (blizu/sredi/okoli/okrog koga/česa / h/k komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/po/pri čem / kod / med/pred/pod/nad/za kom/čim/ kje) /kot kdo/kaj / brez/okoli/mimo/od—do koga/česa / navkljub/kljub/proti komu/čemu / na/v/čez/skozi koga/kaj / ob/pri/ob/na/po/v čem / s kom/čim / kako/koliko/zakaj/ , Sam1 — pSam4 — (pSam2–6/Prislk): — /kotSam1/pSam2–6/Prisln/kol/vz/: Sam1|xNdog ž+| + Glag|Mso|Mo + p ∩ Sam4|yRa/Pr/Vsdog ž+/– abstr.–/+| (+ p ∩ Sam2–6/Prislk|zM/CM/C/Radog ž–/+|) /+ kotSam1 / p ∩ Sam2–6/Prisln/kol/vz|wN/Kol/Vzdog|/ (V leksikonu) je naletel napake, Na take vrste ljudi (redko kje) naletiš, (V gostilni) je naletela na moža z neko mladenko, (Pred vasjo) so naleteli na zasedo, /Kljub zaviranju/ je naletel na vozilo pred seboj, čustv. Kot kaže, je tokrat pa naletela na pravega, (Pri predpostavljenem) je /precej slabo/ naletela ; prim. dobíti izsledíti nájti odkríti sréčati tŕčiti na vídeti zadéti na zapeljáti na